Cink je bistveni mineral, ki je prisoten v vseh organih in tkivih, pa tudi v telesnih tekočinah. Človeško telo vsebuje 2 do 3 g cinka, večinoma v skeletnih mišicah in kosteh, v manjši meri pa tudi v ledvicah, jetrih, mrežnici, koži in prostati.
Pomen cinka v prehrani ljudi je bil odkrit nedavno, danes pa je težko našteti vse vloge tega vsestranskega minerala.
Zaradi dejstva, da je pomemben del več kot 300 encimov (del več encimskih sistemov kot vsi elementi v sledovih skupaj), ima cink v telesu široko paleto vlog. Tako je bistven v procesu rasti in razvoja, imunskega odziva, nevroloških funkcij, reprodukcije. Brez cinka ni sinteze beljakovin in genskega materiala (DNK), delitve celic, tvorbe kosti, celovitosti kože, las in nohtov. Zanimivo je, da je cink pomemben tudi za okus, saj tvori del beljakovin, ki so odgovorne za prepoznavanje okusa. Zaradi povezave med cinkom in občutkom okusa sta moten okus in vonj pogost simptom pomanjkanja tega minerala.
Ena najvidnejših vlog cinka je vsekakor njegov prispevek k normalnemu delovanju imunskega sistema. Cink vpliva na proizvodnjo in aktivacijo T-limfocitov, belih krvnih celic, pomembnih v boju proti okužbam, tako da nezadostni vnos cinka negativno vpliva na število in delovanje T-celic in s tem na imunski sistem.
Ker je pomemben del superoksidne dismutaze - enega najpomembnejših telesnih obrambnih antioksidativnih obrambnih sistemov, cink prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Cink pomaga pri številnih presnovnih poteh
Prebava hrane, torej presnova beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, je otežena brez ustreznega vnosa cinka. Cink je sestavni del proteolitičnih encimov aminopeptidaze in karboksipeptidaze A, ki sodelujejo pri prebavi beljakovin. Poleg tega se pomanjkanje cinka kaže z zmanjšano aktivnostjo karboksipeptidaze A, kar otežuje razgradnjo in uporabo beljakovin. Fosfolipaze ali encimi, ki razgrajujejo fosfolipide v maščobne kisline, potrebujejo cink za aktivnost, na presnovo ogljikovih hidratov pa vpliva neustrezen vnos tega minerala, kar poslabša motnjo uporabe glukoze. Hitrost, s katero ustvarjamo in uporabljamo energijo, je odvisna od cinka, zato nezadostni vnos cinka upočasni naš metabolizem.
Zanimivo je, da je cink kot sestavni del encima alkohol dehidrogenaza potreben tudi za razgradnjo alkohola.
Cink prispeva k ravnovesju kislin in alkalij v telesu
Kislinsko-bazično ravnovesje metabolizma je izjemnega pomena za splošno zdravje organizma. Med prebavnim procesom in absorpcijo hrane se, odvisno od vrste hrane, kislina ali baza sprosti v sistemski obtok. Da bi telo normalno delovalo in encimi uspešno opravljali svojo nalogo, je telo razvilo številne puferske mehanizme, ki ohranjajo pH krvi in zunajcelične in celične tekočine na fiziološki ravni.
Viri cinka v hrani
Cink je prisoten v živilih različnega izvora, vendar se njegova raba v telesu razlikuje glede na vrsto hrane. Najbolj koncentriran vir cinka so ostrige in na splošno morski sadeži, ker vsebujejo največ cinka na porcijo. Vendar pa v sodobni zahodni prehrani največ cinka uživamo v živilih, ki jih običajno najdemo na jedilniku, na primer v rdečem mesu in perutninskem mesu ter v manjši meri v mleku in mlečnih izdelkih.
Cink je v veliki meri prisoten tudi v živilih rastlinskega izvora, kot so polnozrnate žitarice, stročnice in semena. Fitati in vlakna, ki so v njih, pa ovirajo njegovo absorpcijo, zaradi česar je uporaba cinka iz rastlinske hrane veliko manjša kot pri zaužitju z živalsko hrano.
Posledice nezadostnega vnosa cinka so številne
Zaradi dejstva, da sodeluje v številnih presnovnih reakcijah, ima lahko pomanjkanje cinka številne posledice.
Celo majhno pomanjkanje cinka lahko moti aktivnost T-limfocitov, resna pomanjkljivost pa s seboj nosi oslabljeno imunost in pogoste okužbe. Izguba teže, slaba rast in razvoj pri otrocih so znaki pomanjkanja cinka, pa tudi izguba las, oslabljena kognitivna sposobnost, oslabljeno celjenje ran. Prebavni sistem, optimalna prebava hrane in absorpcija hranil vplivajo tudi, če prehrana ali dodatki ne zagotavljajo zadostnih količin cinka.
Primerna in monotona prehrana, kot je tista, ki jo spremlja sodoben življenjski tempo, pogosto povzroči, da priporočenih 10 mg (RDA) dnevno ni zaužitih, to velja zlasti za starejše. Raziskava, objavljena v Journal of Nutrition, kaže, da 35-45% Američanov, starejših od 60 let, ne uživa dovolj cinka.
Poleg nezadostnega prehranjevanja lahko nekatere bolezni, kot so sindrom razdražljivega črevesja in vnetna črevesna bolezen, pa tudi zmanjšana količina prebavnih encimov s strani trebušne slinavke, povzročijo pomanjkanje cinka, kar ima za posledico slabšo prebavo.
Tudi pri veganih obstaja večje tveganje za nezadostni vnos cinka, saj je živalska hrana kot najboljši vir cinka popolnoma izključena iz menija.