Prva stran Blog Komu in kdaj se priporoča beta-karoten?

KOMU IN KDAJ SE PRIPOROČA BETA-KAROTEN?

Vitamin A in karatenoid Beta-karoten

Vitamin A je skupina maščobotopnih spojin, ki so za naše telo funkcionalne v treh oblikah - kot retinol, retinal in retinolna kislina. Le-te se v telesu pretvorijo v retinil-ester, shranjujejo se predvsem v jetrih (90 %), pa tudi v nekaterih drugih tkivih. V živilih živalskega izvora se vitamin A nahaja v obliki retinol, medtem ko se v živilih rastlinskega izvora pojavlja v obliki karotenoidov. Nekateri karotenoidi se lahko v telesu pretvorijo v retinol, zaradi česar jih imenujemo provitamini vitamina A. Njabolj znan med njimi je beta-karoten, oranžno rastlinsko barvilo.

Zakaj je pomemben?

Vitamin A je pomemben:

za normalno rast,
za delovanje imunskega sistema,
delovanje vida,
presnovo železa,
za izgradnjo kože in sluznic in njihovo delovanje,
nudi oporo pri reprodukciji in
vpliva na razvoj celic in tkiv.

Priporočeni dnevni vnosi (PDV) retinola za izbrane populacijske skupine

Odrasli (EU*)

800 µg /dan Vtamin A (retinol)

Otroci (3 leta)

700 µg /dan Vtamin A (retinol)

Otroci (8 let)

800 µg /dan Vtamin A (retinol)

Odrasli

800 µg/dan ženske / 1000 µg/dan moški Vtamin A (retinol)

Nosečnice

1100 µg /dan Vtamin A (retinol)

Doječe matere

1500 µg /dan Vtamin A (retinol)

Opombe: Za odrasle so vrednosti podane upoštevajoč priporočila D-A-C-H in Uredbo (EU) št. 1169/2011 (EU*).

Prevtorbe: 1 mg ekvivalneta retinola = 1 mg retinola = 6 mg celokupen-trans-beta-karotena = 12 mg drugih provitamin A karotenoidov = 1,15 mg celokupen-trans-retinilacetata = 1,83 mg celokupen-trans-beta-retinilpalmitata; 1 IE = 0,3 µg retinola

V živilih živalskega izvora se vitamin A nahaja v obliki retinola, medtem ko se v živilih rastlinskega izvora pojavlja v obliki karotenoidov - kot provitamin A.

Za sintezo 1 mg retinola telo potrebuje 6 mg beta-karotena.

Najbogatejši viri so živila živalskega izvora, npr. jetra, jajca, mleko, sir in ribe. V obliki provitaminov A (karotenoidi) se nahaja predvsem v zelenjavi, ki je obarvana oranžno ali temno zeleno, pa tudi v nekaterih vrstah sadja.

Razpoložljivost vitamina A iz živil rastlineskega izvora, bogatih z beta-karotenom bistveno povčamo, če živila kuhamo na sopari in jim dodamo kanček maščobe.

Tveganju za pomanjkanje vitamina A so najbolj podvrženi novorojenčki, otroci s pogostimi okužbami ter oboleli za ošpicami in starejši odrasli. Ugotovljeno je, da infekcijske bolezni, povezane z vročino vodijo do povečanja potreb po vitaminu A. S tem povezana tveganja so pomembna predvsem pri otrocih, ki še nimajo večjih zalog vitamina A.

Med nosečnostjo naj bi bil vnos vitamina A v povprečju za tretjino večji kot pred nosečnostjo med dojenjem pa še višji. Vitamin A prehaja v materino mleko, ki dojenčku predstavlja vir retinola. Zaradi izčrpavanja zalog vitamina A količina retinola v materinem mleku tekom laktacije začne upadati, zato se pri dojenju materi pogosto priporoča dodajanje vitamina A.

Znižane koncentracije vitamina A v plazmi pogosteje opazimo pri starejših ljudeh, ki so večino posledica enolične prehrane.

Predvsem se priporoča uživanje živil bogatih z beta-karotenom, saj visoki vnosi čistega vitamina A (retinol) lahko predstavlja tveganje za zdravje.

BETA-KAROTEN 10.000 I.E., 100 kapsul

Vsebuje naravni beta-karoten (provitamin A), rastlinskega izvora.

V 1 kapsuli:

6 mg BETA-KAROTENA (provitamin A)

Beta-karoten je vir vitamina A; 6 mg beta-karotena ustreza 1 mg RE (ekvivalent retinola), kar je 125 % priporočenega dnevsnega vnosa vitamina A.